V zadnjih oktobrskih dneh, ko so bile počitnice vedno bližje in bližje in se je bližala tudi noč čarovnic, nas je prišla na ustvarjalne delavnice pozdravit tudi čarovnica Maltita.
Povedala nam je nekaj o noči čarovnic, eno pravljico o sebi in z nami ustvarjala čarobne čarovniške klobuke, ki so nas skozi ples popeljali v pravi čarovniški svet. Za konec pa nam je predstavila še nekaj skritnostnih knjig, ki nam bodo v pomoč pri naslednjih čarovniških avanturah.
- KAJ NAM JE POVEDALA O NOČI ČAROVNIC?
O noči čarovnic nam je povedala, da imajo otroci v Amreriki navado, da se na predvečer Vseh svetih našemijo in odidejo strašit od hiše do hiše. Vendar pa navada praznovanja noči čarovnic ne izvira iz Amerike, ko večina ljudi zmotno misli, temveč je ta navada stara že več stoletij in jo praznujejo po številnih deželah sveta. Halloween, kot mu po angleško rečemo, izvira iz več kot 2000 let starih keltrkih običajev. Za Kelte se je novo leto začelo s 1. novembrom, saj so na ta dan Kelti praznovali prehod iz svetlega, sončnega in rodovitnega obdobja v obdobje mraza in teme.Verjeli so, da se meja med svetom živih in mrtvih na noč novega leta zabriše. To noč naj bi se duhovi umrlih vrnili na zemljo in povzročali različne nevšečnosti. V nekaterih državah ljudje zato že skozi stoletja na zadnjo oktobrsko noč prižgejo posebne svetilke, s katerimi pozdravljajoi n častijo duše pokojnih sorodnikov in odganjajo zle duhove. Nekoč so v Evropi svetilke izdelovali iz repe. S prihodom buč, ki so jih prvi pridelovali ameriški Indijanci, pa so repo zamenjale buče. Tako so svetilke iz buč postale simbol noči čarovnic.
- M. Remic - OŠ Neznanih talcev Dravograd: ČAROVNICA MALTITA
Nekoč je za listnatim gozdom stala oranžna hiša. V njej je živela čarovnica Maltita s svojim mačkom Valtarjem.
Nekega leta pa se je na noč čarovnic odpravila po mestu. Ker je bila čarovnica, se je seveda odpravila zvečer. Bila je huda tema in svetile so samo ulične svetilke.
Kar naenkrat je srečala tri deklice, ki so se na noč čarovnic oblekle v čarovnice in hodile po mestu. Ko so jo srečale, so jo vprašale, kje je dobila takšen velik nos. Maltita je povedala, da je to njen pravi nos, ker je prava čarovnica. A one ji niso verjele, zato so jo potegnile za lase, da bi videle, ali ima prave. Maltito je seveda zabolelo in je bila zato zelo besna. In ker ni vedela, kako jih naj kaznuje, je dve začarala v konja, eno pa v kočijo.
Od takrat naprej se je Maltita v mesto vedno pripeljala s kočijo, ki sta jo vlekla dva konja. Peš pa ni več hodila.
Čarovniški ples, ki smo ga zaplesali s čarovnico Maltito najdete v knjigi M. Zagorc: PLES V SODOBNI ŠOLI - ples Čarovnija.
- VODNIK ZA ČAROVNIŠKE VAJENKE
- R. Dahl: ČAROVNICE
-F. Bevk: ČAROVNICA ČIRIMBARA
- M. F. Hebert: ČAROVNICA V JUHI
- V. Thomas: ČAROVNICA VILMA
- Knister: MALA ČAROVNICA LILI (knjižna zbirka)
S čarovnico Maltito so rajali in se veselili le učenci 1. razreda, ker so imeli učenci 2. in 3. razreda druge obveznosti. Ker pa znajo že zelo dobro brati, si bodo ob branju zgoraj navedenih knjig zagotovo prav tako pričarali pravo čarovniško vzdušje v svojih domovih in se za hip tudi oni prelevili v čarovniške vajence :-).
Lep čarovnički pozdrav,
ČIRI-BU ČIRI - BA PA- PA
